東華大學圖書館 |

Vpliv izobrazevanja za podjetnost in podjetnistvo na podjetniske namere studentov - Primerjava studentov, vkljucenih v programe podjetniskega izobrazevanja, s preostalimi studenti v terciarnem izobrazevanju v sloveniji = = How entrepreneurship education effects students entrepreneurial intentions - A comparison of students with entrepreneurship education with other students in tertiary education in Slovenia.

紀錄類型:	書目-電子資源 : Monograph/item
正題名/作者:	Vpliv izobrazevanja za podjetnost in podjetnistvo na podjetniske namere studentov - Primerjava studentov, vkljucenih v programe podjetniskega izobrazevanja, s preostalimi studenti v terciarnem izobrazevanju v sloveniji =/
其他題名:	How entrepreneurship education effects students entrepreneurial intentions - A comparison of students with entrepreneurship education with other students in tertiary education in Slovenia.
作者:	Zdolsek Draksler, Tanja.
出版者:	Ann Arbor : ProQuest Dissertations & Theses, : 2019,
面頁冊數:	251 p.
附註:	Source: Dissertations Abstracts International, Volume: 80-10, Section: C.
Contained By:	Dissertations Abstracts International80-10C.
標題:	Entrepreneurship. -
電子資源:	http://pqdd.sinica.edu.tw/twdaoapp/servlet/advanced?query=13890363
ISBN:	9781083534613

Vpliv izobrazevanja za podjetnost in podjetnistvo na podjetniske namere studentov - Primerjava studentov, vkljucenih v programe podjetniskega izobrazevanja, s preostalimi studenti v terciarnem izobrazevanju v sloveniji = = How entrepreneurship education effects students entrepreneurial intentions - A comparison of students with entrepreneurship education with other students in tertiary education in Slovenia.
Zdolsek Draksler, Tanja.

Vpliv izobrazevanja za podjetnost in podjetnistvo na podjetniske namere studentov - Primerjava studentov, vkljucenih v programe podjetniskega izobrazevanja, s preostalimi studenti v terciarnem izobrazevanju v sloveniji =How entrepreneurship education effects students entrepreneurial intentions - A comparison of students with entrepreneurship education with other students in tertiary education in Slovenia. - Ann Arbor : ProQuest Dissertations & Theses, 2019 - 251 p.

Source: Dissertations Abstracts International, Volume: 80-10, Section: C.

Thesis (Ph.D.)--Univerza v Mariboru (Slovenia), 2019.

This item must not be sold to any third party vendors.

Stopnja brezposelnosti mladih je v EU do nedavnega vec let narascala. Slovenija je problem brezposelnosti mladih delno zajezila, a mladi se vedno ostajajo druzbena skupina v slabsem polozaju. Posledicno so v politiki zaposlovanja mladi postali prioritetna skupina. Znano je, da podjetnistvo prispeva k gospodarski rasti in k ustvarjanju delovnih mest, zato je v zadnjih desetletjih znatno pridobilo na veljavi. Vecina drzav EU prioritetno promovira podjetnistvo. Glavno vprasanje politike ostaja, kako spodbuditi podjetnisko aktivnost. Politike, ki vkljucujejo podjetnistvo in osebe, ki spadajo v druzbeno skupino v slabsem polozaju, imenujemo vkljucujoce politike. Kljucnega pomena za podjetnisko aktivnost je pridobitev podjetniskih kompetenc in pozitivnih podjetniskih namer. Oboje lahko mladi pridobijo in razvijejo skozi podjetnisko izobrazevanje. V Sloveniji je trend, da se mladi dolgo izobrazujejo. Veliko jih je vkljucenih v terciarno izobrazevanje, uvedba podjetniskega izobrazevanja v formalno izobrazevanje zato predstavlja moznost podjetnisko izobraziti veliko mladih. Podjetnisko izobrazevanje se sicer v slovenski izobrazevalni sistem uvaja pocasi, tako je se vedno redkost. Zaposlovanje mladih, spodbujanje podjetnistva ter podjetnisko izobrazevanje so danes prioritetna podrocja, za katera so sprejeti ukrepi, ki jih na evropski ravni navaja strategija Evropa 2020, na nacionalni ravni pa skladno z evropsko Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013-2022. V doktorski disertaciji smo nadaljevali z analizo teorije podjetnistva, se osredotocili na podjetnika kot posameznika in na znacilnosti podjetnistva v Sloveniji ter analizirali stanje podjetnistva med mladimi. Sledilo je preucevanje podjetniskega izobrazevanja. V teoreticnem delu smo izvedli manjso kvalitativno raziskavo stanja podjetniskega izobrazevanja na visokosolski ravni formalnega izobrazevanja v Sloveniji. Nadaljevali smo s pripravo pregleda znanstvenih raziskav, ki preucujejo vpliv podjetniskega izobrazevanja na podjetniske namere in preucili teorijo preucevanja podjetniskih namer skozi sociolosko-psiholoski vidik. Na osnovi analize teorije smo se odlocili, da bomo lastno empiricno raziskavo gradili na Ajznovi teoriji nacrtovanega vedenja (TPB). Izobrazevanje za podjetnost in podjetnistvo poleg spodbujanja podjetniskih namer, ustvarja podjetniske kompetence, zato nas je zanimal tudi vpliv na podjetniske kompetence. Za zacetek smo analizirali teorijo kompetenc in kompetencni pristop, ki predstavlja teoreticno podlago glede kompetenc posameznikov. Nadaljevali smo z analizo managerskih kompetenc in analizirali vec modelov podjetniskih kompetenc, katerih kompetencne konstrukte smo prevzeli in priredili za preucevanje podjetniskih kompetenc v lastni empiricni raziskavi. Na podlagi teoreticnih spoznanj smo pripravili konceptualno raziskovalni model. S kvantitativno studijo smo ugotavljali ali podjetnisko izobrazevanje vpliva na podjetniske namere in kompetence studentov. Uporabljena metodologija raziskave je kvazi-eksperiment, raziskovalni vzorec pa v predraziskavi in poraziskavi sestavljata preucevana skupina (studenti vkljuceni v podjetnisko izobrazevanje) in kontrolna skupina (studenti, ki niso vkljuceni v podjetnisko izobrazevanje). ceprav smo potrdili, da je konceptualni raziskovalni model ustrezen in da nekateri preucevani dejavniki vplivajo na podjetniske namere, pri studentih vkljucenih v podjetnisko izobrazevanje ni bilo zaznati visje stopnje podjetniskih namer niti podjetniskih kompetenc. Smo pa ugotovili, da so med studenti studijske usmeritve podjetnistvo in studenti neposlovnih studijskih usmeritev znacilne razlike. Konceptualno raziskovalni model je potrjen za nadaljno uporabo. Prav tako je bilo statisticno potrjeno, da so dejavniki TPB in podjetniske kompetence medsebojno povezani. Raziskava predstavlja temelj za nadaljno raziskovalno delo s podrocja podjetniskega izobrazevanja, podjetniskih namer in podjetniskih kompetenc.

ISBN: 9781083534613Subjects--Topical Terms:

526739
Entrepreneurship.
Subjects--Index Terms:

Entrepreneurship education

Vpliv izobrazevanja za podjetnost in podjetnistvo na podjetniske namere studentov - Primerjava studentov, vkljucenih v programe podjetniskega izobrazevanja, s preostalimi studenti v terciarnem izobrazevanju v sloveniji = = How entrepreneurship education effects students entrepreneurial intentions - A comparison of students with entrepreneurship education with other students in tertiary education in Slovenia.
LDR:09355nmm a2200361 4500 001 2268681
005 20200824072427.5
008 220629s2019 ||||||||||||||||| ||eng d
020 $a 9781083534613
035 $a (MiAaPQ)AAI13890363
035 $a (MiAaPQ)Maribor72750
035 $a AAI13890363
040 $a MiAaPQ $c MiAaPQ
100 1 $a Zdolsek Draksler, Tanja. $3 3545976
245 1 0 $a Vpliv izobrazevanja za podjetnost in podjetnistvo na podjetniske namere studentov - Primerjava studentov, vkljucenih v programe podjetniskega izobrazevanja, s preostalimi studenti v terciarnem izobrazevanju v sloveniji = $b How entrepreneurship education effects students entrepreneurial intentions - A comparison of students with entrepreneurship education with other students in tertiary education in Slovenia.
260 1 $a Ann Arbor : $b ProQuest Dissertations & Theses, $c 2019
300 $a 251 p.
500 $a Source: Dissertations Abstracts International, Volume: 80-10, Section: C.
500 $a Publisher info.: Dissertation/Thesis.
500 $a Advisor: Sirec, Karin.
502 $a Thesis (Ph.D.)--Univerza v Mariboru (Slovenia), 2019.
506 $a This item must not be sold to any third party vendors.
520 $a Stopnja brezposelnosti mladih je v EU do nedavnega vec let narascala. Slovenija je problem brezposelnosti mladih delno zajezila, a mladi se vedno ostajajo druzbena skupina v slabsem polozaju. Posledicno so v politiki zaposlovanja mladi postali prioritetna skupina. Znano je, da podjetnistvo prispeva k gospodarski rasti in k ustvarjanju delovnih mest, zato je v zadnjih desetletjih znatno pridobilo na veljavi. Vecina drzav EU prioritetno promovira podjetnistvo. Glavno vprasanje politike ostaja, kako spodbuditi podjetnisko aktivnost. Politike, ki vkljucujejo podjetnistvo in osebe, ki spadajo v druzbeno skupino v slabsem polozaju, imenujemo vkljucujoce politike. Kljucnega pomena za podjetnisko aktivnost je pridobitev podjetniskih kompetenc in pozitivnih podjetniskih namer. Oboje lahko mladi pridobijo in razvijejo skozi podjetnisko izobrazevanje. V Sloveniji je trend, da se mladi dolgo izobrazujejo. Veliko jih je vkljucenih v terciarno izobrazevanje, uvedba podjetniskega izobrazevanja v formalno izobrazevanje zato predstavlja moznost podjetnisko izobraziti veliko mladih. Podjetnisko izobrazevanje se sicer v slovenski izobrazevalni sistem uvaja pocasi, tako je se vedno redkost. Zaposlovanje mladih, spodbujanje podjetnistva ter podjetnisko izobrazevanje so danes prioritetna podrocja, za katera so sprejeti ukrepi, ki jih na evropski ravni navaja strategija Evropa 2020, na nacionalni ravni pa skladno z evropsko Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013-2022. V doktorski disertaciji smo nadaljevali z analizo teorije podjetnistva, se osredotocili na podjetnika kot posameznika in na znacilnosti podjetnistva v Sloveniji ter analizirali stanje podjetnistva med mladimi. Sledilo je preucevanje podjetniskega izobrazevanja. V teoreticnem delu smo izvedli manjso kvalitativno raziskavo stanja podjetniskega izobrazevanja na visokosolski ravni formalnega izobrazevanja v Sloveniji. Nadaljevali smo s pripravo pregleda znanstvenih raziskav, ki preucujejo vpliv podjetniskega izobrazevanja na podjetniske namere in preucili teorijo preucevanja podjetniskih namer skozi sociolosko-psiholoski vidik. Na osnovi analize teorije smo se odlocili, da bomo lastno empiricno raziskavo gradili na Ajznovi teoriji nacrtovanega vedenja (TPB). Izobrazevanje za podjetnost in podjetnistvo poleg spodbujanja podjetniskih namer, ustvarja podjetniske kompetence, zato nas je zanimal tudi vpliv na podjetniske kompetence. Za zacetek smo analizirali teorijo kompetenc in kompetencni pristop, ki predstavlja teoreticno podlago glede kompetenc posameznikov. Nadaljevali smo z analizo managerskih kompetenc in analizirali vec modelov podjetniskih kompetenc, katerih kompetencne konstrukte smo prevzeli in priredili za preucevanje podjetniskih kompetenc v lastni empiricni raziskavi. Na podlagi teoreticnih spoznanj smo pripravili konceptualno raziskovalni model. S kvantitativno studijo smo ugotavljali ali podjetnisko izobrazevanje vpliva na podjetniske namere in kompetence studentov. Uporabljena metodologija raziskave je kvazi-eksperiment, raziskovalni vzorec pa v predraziskavi in poraziskavi sestavljata preucevana skupina (studenti vkljuceni v podjetnisko izobrazevanje) in kontrolna skupina (studenti, ki niso vkljuceni v podjetnisko izobrazevanje). ceprav smo potrdili, da je konceptualni raziskovalni model ustrezen in da nekateri preucevani dejavniki vplivajo na podjetniske namere, pri studentih vkljucenih v podjetnisko izobrazevanje ni bilo zaznati visje stopnje podjetniskih namer niti podjetniskih kompetenc. Smo pa ugotovili, da so med studenti studijske usmeritve podjetnistvo in studenti neposlovnih studijskih usmeritev znacilne razlike. Konceptualno raziskovalni model je potrjen za nadaljno uporabo. Prav tako je bilo statisticno potrjeno, da so dejavniki TPB in podjetniske kompetence medsebojno povezani. Raziskava predstavlja temelj za nadaljno raziskovalno delo s podrocja podjetniskega izobrazevanja, podjetniskih namer in podjetniskih kompetenc.
520 $a Until recently, the rate of youth unemployment has been increasing in the EU for several years. Slovenia has partly limited the problem of youth unemployment, but the young people still remain a disadvantaged social group. Consequently, young people have become a priority group in the employment policy. It is known that entrepreneurship contributes to economic growth and job creation, and has, in recent decades, been gaining importance. Most EU countries promote entrepreneurship as a priority. The main question remains how to stimulate entrepreneurial activity, especially in the case of disadvantaged groups like youth. The key to entrepreneurial activity is the acquisition of entrepreneurial competencies and positive entrepreneurial intentions. Young people can acquire and develop both through entrepreneurship education. In Slovenia many young people are involved in tertiary education. The introduction of entrepreneurship education into formal higher education therefore represents an opportunity to entrepreneurial educate many young people. As entrepreneurship education is being incorporated into the Slovenian educational system very slowly, it is still a rarity. The labour market, promotion of entrepreneurship and entrepreneurship education are the priority areas, for which action is being taken at the EU (Europe 2020 strategy) and at the national level (National Program for Youth 2013-2022). In the doctoral dissertation we continued with the analysis of the theory of entrepreneurship, the entrepreneur as an individual, the characteristics of entrepreneurship in Slovenia, the analysis of entrepreneurship among young people and with the study of entrepreneurship education. In the theoretical part, we conducted a small qualitative research of the state of entrepreneurial education at the higher level of formal education in Slovenia. We continued with the preparation of a review of theory and studies that examines the impact of entrepreneurship education on entrepreneurial intentions through a socio-psychological aspect. Based on the theory analysis, we decided to build our own empirical research on Ajzen's theory of planned behavior (TPB). In addition to entrepreneurial intentions, entrepreneurial education also creates entrepreneurial competencies. To begin with, we analyzed the theory of competencies and the competency approach, which represents the theoretical basis for the competencies of individuals. We continued with managerial competencies and analyzed several models, whose competence constructs were adopted and prepared for the later empirical study. On the basis of theoretical knowledge, we prepared a conceptual research model. Using a quantitative study, we determined whether entrepreneurial education influences entrepreneurial intentions and entrepreneurial competencies of students. The applied research methodology is a quasi-experiment. The research sample consists of a study group (involved in entrepreneurship education) and a control group (not involved in entrepreneurship education) that is examined through a pre-test and a post-test. Although we have confirmed that the conceptual research model is appropriate and that some of the studied factors are influencing entrepreneurial intentions, we did not detect a higher level of entrepreneurial intentions or entrepreneurial competencies by students included in entrepreneurship education. However, there are significant differences among students in the study curriculum of entrepreneurship and students of non-business study orientations. The conceptual research model is confirmed for further use. It was also statistically confirmed that the TPB and entrepreneurial competencies factors are interconnected. This study represents the basis for further research work in the field of entrepreneurship education, entrepreneurial intentions and entrepreneurial competencies.
590 $a School code: 1658.
650 4 $a Entrepreneurship. $3 526739
650 4 $a Social studies education. $3 3422293
650 4 $a Business education. $3 543396
653 $a Entrepreneurship education
690 $a 0429
690 $a 0534
690 $a 0688
710 2 $a Univerza v Mariboru (Slovenia). $3 3436311
773 0 $t Dissertations Abstracts International $g 80-10C.
790 $a 1658
791 $a Ph.D.
792 $a 2019
793 $a Slovenian
856 4 0 $u http://pqdd.sinica.edu.tw/twdaoapp/servlet/advanced?query=13890363